Sinji vrh

Že samo ime je lepo…

Ne vem, kdaj sem bil prvič na teh livadah. Vem pa, da premalokrat.
Najdemo ga na desni polici nad Ajdovščino, ko se peljemo po Vipavski dolini proti Novi Gorici. Od dobrih 600 m na Colu, do 1002 m na Sinjem vrhu, se vzpenja nad dolino. Razgled je iz teh ubogih 1000 metrov božanski. Na jugu vidimo morje od Istre do Benetk, na zahodu pogled omejuje proti Novi Gorici  300 m višji Čaven. Na severu se širi Trnovski gozd in tam, kjer se malo spusti v dolino, zagledamo v daljavi Kamniške planine in Karavanke. Na vzhodu pa se raztezajo Javorniki, Nanos, pa zadaj Učka, Snežnik, pa…
Nikjer konca… V vsej Vipavski dolini pod nami, pa so posejane na gosto vasice, trgi, cerkvic je brez števila, vinogradi, ceste, na nasprotni strani griči z vinogradi in vasmi, zadaj za vsem pa Kras in morje…Čez vse to pa se napenja tisto sinje modro nebo, na katerem skoraj vedno zaljšajo modrino tisti drugačni, slikarsko oblikovani oblaki. Vreme se tukaj lahko spremeni v nekaj minutah. Od poletja, do zime. Tu je križišče, razpotje vetra, burje, oblakov in vremena. Čudnega in tistega, ki ga imamo radi mi, ki se potepamo.

 

Besedilo in fotografije: Janez Medvešek

 

  • IMG_4380
  • IMG_4402
  • IMG_7258

  • IMG_7260
  • IMG_7263
  • IMG_7264

  • IMG_7272
  • IMG_7283
  • IMG_7297

  • IMG_7313
  • IMG_7334
  • IMG_7355

  • IMG_7360
  • IMG_7367
  • IMG_7368

  • IMG_7369
  • IMG_7371
  • IMG_7384

  • IMG_7387